Pomoč družini na domu je namenjena ljudem, ki zaradi starosti, invalidnosti, bolezni ali drugih zdravstvenih okoliščin ne zmorejo več povsem samostojno skrbeti zase, vendar lahko ob ustrezni podpori še naprej živijo v domačem okolju.

Do storitve so lahko upravičene naslednje skupine uporabnikov:

Osebe, starejše od 65 let

Do pomoči so lahko upravičene osebe, starejše od 65 let, ki zaradi starosti ali težav, povezanih s staranjem, ne zmorejo več povsem samostojnega življenja.

Pomoč jim lahko omogoči, da kljub zmanjšani samostojnosti dlje časa ostanejo v svojem domačem okolju.

Osebe s statusom invalida

Do storitve so lahko upravičene osebe s priznanim statusom invalida, ki po oceni pristojne komisije ne zmorejo samostojnega življenja, vendar njihova stopnja in vrsta invalidnosti omogočata občasno oskrbo na domu.

Druge invalidne osebe

Do pomoči na domu so lahko upravičene tudi osebe, ki imajo priznano pravico do tuje pomoči in nege pri opravljanju večine osnovnih življenjskih funkcij.

Kronično bolne osebe in osebe z dolgotrajnimi zdravstvenimi težavami

Storitev je lahko namenjena tudi kronično bolnim osebam ter osebam z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida.

Če pristojni center za socialno delo oceni, da brez občasne pomoči druge osebe ne zmorejo samostojnega življenja, so lahko upravičene do pomoči na domu.

Hudo bolni otroci in otroci s težjimi motnjami v razvoju

Do storitve so lahko upravičeni tudi hudo bolni otroci ter otroci s težko motnjo v telesnem razvoju oziroma s težko ali najtežjo motnjo v duševnem razvoju, če niso vključeni v organizirane oblike varstva.

Pomoč na domu je v teh primerih namenjena podpori otroku in njegovi družini pri vsakodnevnem življenju.

Koliko pomoči lahko uporabnik prejme?

Posamezni uporabnik je lahko upravičen do največ:

20 ur pomoči na teden

oziroma največ:

4 ure pomoči na dan

Dejanski obseg storitve se določi glede na potrebe uporabnika, strokovno oceno in možnosti izvajanja storitve.